Če kdo še ne pozna, novi-stari slovenski bend na sceni z drugim videospotom.

YouTube slika preogleda

Tokrat sem zraven sodeloval kot sopisec besedila s Torulom:

Waking partially untamed
Part in vain all so insane
Sucking air-in-air to breathe
Decompressing disbelief

…in whole

New directions to be met
Self-control got stale and flat
It’s simple, dry and permissive!
Something swayed to stay

…in whole

Assembling discomfort
Decomposed in wakeful rad
Eyeball in, to die for
Seeking sky before sunset

…in whole

Overall been oh so there
Cut in half in wisp of air
In the quiet, in the front
If consumed in right amount

In whole

Single izide 2. septembra. Enjoy.

Več info na: http://www.torul-recordings.net

  • Share/Bookmark

Moj prvi fan video za komad Melody of a Fallen Tree benda Windsor for the Derby.

Enjoy.

YouTube slika preogleda
http://www.youtube.com/watch?v=3mhQ4AzYiuQ
  • Share/Bookmark

Besede

12.01.2009

.

.

.

Njegovi možgani so bili v pogonu. Kot stroj, ki melje naveličane, zguncane besede. Brez prestanka. Saj bi se ustavil, pa se ne zna. Ne more se. Drugi mu ne pustijo. Ti večni drugi, ki s skrito prisotnostjo pritiskajo nanj kot gumb stroja, ki drobi besede na črke, ki se znova in znova sestavijo v iste besede. Te zdolgočasene besede, ki mu kot s prahom posuta gledališka zavesa zastirajo pogled.

.

.

Ne da se. Ne bo se predal. Dal jim bo vedeti, da obstaja pod tem soncem, kjer se bije boj za nepreživetje. Vlada mrtvilo, toda on piše naprej, zavit v vato velikodušnega razsipanja z besedami. Seveda, te sladke besede. Besede ga pomirjajo. Pomirile naj bi tudi druge, toda druge grabi krčevit smeh. Kot čarovniška meglice se v enakozvočnih krogih vijejo nad njegovo glavo, toda on jih ne zapazi. Ne pogleda gor, saj piše, piše in piše te nesrečne, žalostne besede, ki so obenem njegov odrešenik in ječar. Boji se, da bo izgubil vse, če bo za trenutek zaprl oči in se zagledal vase, kjer se skriva vodnjak resnice, iz katerega noče piti. Ker se boji, da je zastrupljen.

.

.

Na smrt ga je strah, da bo zablodil v blodnjak lastnih zablod in ne bo našel poti ven. Takrat pa bodo drugi izkoristili trenutek nemoči, ko bo razgaljen stal v mrzlem vetru, nemočen, negiben, in ga bodo prestrelili s svojimi pogledi, ranili v bistvo, izpili njegov vodnjak. Pošast, ki golta male fantke, bo naposled prišla do svoje dolgo pričakovane malice. Tega se na smrt boji.

.

.

Zato piše. Piše besede, ki ohranjajo negotov mir. V njem in v drugih.

.

.

.

.

.

.

.

.

anubis










Opomba: Besedilo je zaščiteno z licenco Creative Commons

Technorati Tags:

  • Share/Bookmark

Window Shopping

8.12.2008

everyman for himself
and the things
that meet the eye
soulless, window gazing
only the reflection
of themselves
am I true
or is true just an illusion
that blinds?

what a waste of time
getting here and there
if the stops in between
just get me trapped
and I gaze into the window
when the reflection
that gazes back
is everyman and no one

anubis

Opomba: Besedilo je zaščiteno z licenco Creative Commons >>> klik <<<Technorati Tags:

  • Share/Bookmark

u.Trinek 5/x

18.08.2008

##  Boj se ljudi, ki jih ne moreš ne vikat ne tikat.  ##

  • Share/Bookmark

Preprosta

2.04.2008

>>

Poznam par lepih ljudi

Poklonijo mi trenutek

Dotaknem se neskončnosti

Obljubim jim danes

Zahrepenim po jutri

Nov dan prihaja

Prišli bodo v moje veselje

Napolnili bodo moj obraz

V vrtu naslade bodo zaplavali

Goli v iskreni lepoti

Moj vrt bo bujen in zalit

Kot nekoč

>

Poznam par lepih ljudi

Čast je deliti cigaretni dim

Vredno je ubiti čas

Dragoceni so večerni žarki

Prekajena soba kriči po še

Moj robec si zaželi potešitve

Zajokam po otroškosti

>

Poznam par lepih ljudi

Ko odidem na ekvator

Jih odnesem s sabo

Kajti samo par lepih ljudi poznam

>>

jasna vedno jasna

>>

  • Share/Bookmark

 

the heavy leaves stirring

at midnight;

a black figure rushing through the forest,

his head turned

to see a black wolf.

 

the sweat coming down the face

as the howling wind tore at his face.

a feeling. he knew.

she was coming to get him.

still running madly he turned and…

 

…boom! into the tree.

he fell into the mud, the dirt

seeping into his body. there was

nothing he could do.

she was coming down at him!

 

the strong and rough hands pulled

him up in the sky

and onto her shoulder.

the helpless feeling again

rushed through his mind.

 

countless minutes passed

through the Oblivion,

where skulls and corpses were staring

he could see her white gown

and her muddy feet.

 

the atmosphere was something he

could not bear

(hey! but what could he do?!)

until the heart

squeezed by the fear

 

began to breathe again.

they passed through the pool

from the misty shadowlands

into the care-free, sky-blue,

flowered, honeyed, beed countrylands.

 

he let out a sigh to see no wolf

(or in disguise)

but blue-rounded eyes

(and mouths) to point happiness.

 

where was he?

probably dazed by the sweet smells

of hers he forgot to ask for the map!

"because she’s killing me!" he thought.

 

alas!

they journeyed here to

see the fruits of cupid’s arrow

 

beware! too late!

he was shot dead through the

heart.

 

by the cupid’s arrow!

….

 

anubis   anubis avatar 5 - SMALL

 

Opomba: Besedilo je zaščiteno z licenco Creative Commons >>> klik <<<

  • Share/Bookmark

Zabava

23.03.2008

 

Bil je že mrak, ko se je odpravil na zabavo. Ulične svetilke so kot zaspani, enonogi Kiklopi zehale k življenju, on pa je sam stopal po ulici. Nikjer nikogar, le njegovi kratki krčeviti koraki, ki so odzvanjali v prazno neskončnost. Ni točno vedel, zakaj se podaja med ljudi. Ni si znal razložiti, kaj je iskal med njimi. Preprosto šel je, ni si znal pomagati, pa čeprav bo s tem spet izgubil samo on. Letos spet.

Nekje v daljavi je nekaj zaslišal. V zamolkih sunkih je do njega prihajal obupan lajež lačnega psa. Slišim te, prijatelj, si je rekel. Tudi jaz sem lačen. Hrepenel je po človeški meri razuma in radovednosti, a je vedno znova ostal praznih rok. Popisani listi svojega notranjega, nemirnega izbruha, ki jih je v dobri veri kazal bolščečim brezobličnim obrazom, so se vsakič spremenili v prah in nepovratno padli na neplodna tla. Zgrudil se je na kolena, da bi postrgal skupaj zoglenele ostanke, ko so ga kot drveči vlak pregazili spomini. In spet se je počutil kot otrok. Slišim te, prijatelj. Tu sem. Vsaj jaz te slišim.

In zdaj se je odpravljal na zabavo. Zabavo, na kateri se bodo zabavali vsi, razen njega. Ljudje mu bodo stiskali roko, mu dajali enega, dva, tri poljube, ga trepljali po rami, mu v kozarec nalivali grenko pijačo, njihove besede se bodo kot sladki sirup vpijale v njegovo presušeno telo, toda nič od tega ga ne bo odžejalo. Ne, počutil se bo še bolj praznega. Kot izdolbena lutka, ki jo v izložbi na hitro ošvrkneš, zanimajo pa te le listki s ceno. Svet se vrti, pa če si ali če te ni. Vem, težko je, če si, je rekel prijatelju psu. Še težje je, če si, pa te ni.

Ta misel ga je za hip ustavila in zagledal je klopco. Ko je sedel nanjo, je čutil olajšanje. Nekaj je v njem popustilo. Ne gre na zabavo. Ponovil si je, ne grem na zabavo. Zasmejal se je kot otrok in prvič je v resnici zaslišal svoj glas. Zdel se mu je toliko življenjski kot klic na pomoč psa, ki ga je od daleč pozdravljal. Še sam ni vedel, kaj ga je zadelo, toda prišlo je s tako silo, kot tisti vlak, ki se je vedno znova vračal iz otroštva. Dolgo je blodil po hodnikih življenja, kjer ni iskal zasilnih izhodov, le vrata, ki bi se mu zaloputnila v nos, da bi začutil bolečino, ki se mu je nabirala. In bi ga povlekla iz tega vrtinca nesmiselnih enostranskih odnosov, ki tako zaznamujejo dušo. Še enkrat se je zasmejal, da bi slišal svoj glas. Vsi hočemo biti piloti, prijatelj moj pravi. Toda nihče ne bi rad pilotiral lastnega letala.

Ne, ne bo se odpravil na zabavo. Letos bo minila brez njega. Saj, ko je dobro pomislil, je minila brez njega vsako leto. Iztekla se je brez njega in njih, le da se ostali tako trmasto trudijo, da bi bili. Padla je noč, luči so žarele, vse je bilo pripravljeno na novo rojstvo hahljajočih se hord, ki se bodo objemale, hihitale, veselile, si točile omamo in pile pozabo. On pa je vstal in se počasi vrnil domov. Ko je prvič zares vdihnil, si je rekel, čisto vseeno je, če si ali če te ni.

anubis, 2008   anubis avatar 5 - SMALL

Opomba: Besedilo je zaščiteno z licenco Creative Commons >>> klik <<<

  • Share/Bookmark

Kdo

16.03.2008

Gledaš me

Z očali brez isti kurac

Motiš me

Sem blond pička?

V mrzlih očeh iščeš toplino

Lažem?

V toplih nočeh iščeš še ne ohlajeno telo

Blefiram?

V glasbi iščeš zapoznele odgovore

Igram?

Sem oblačna meglena toplotno inverzna

Sem njegova njihova njena

Sem tvoja

Nemogoča misija

Buljiš malo bolj pijano

Se izdajam razgaljam manjšam?

Si za en šah?

Če izgubiš

Greva lahko na ping pong

Bi rad dobil to partijo?

Nikoli ni bila jasna

Je pripomnil mimoidioči

…………………

Mečem na koš priložnosti

Devetkrat klavrno falim

Potem pa v prvo zadanem

Pripravljam se na finale otroške lige

Trenerji so pijanci, spolni nadlegovalci, računovodje

Oborožila se bom s smelostjo

In jih pometala z igrišča

Streetfighterka sem veš

Ne razumejo samo norci otroci umetniki

………………….

V peskovniku te ne videvam več

V sanatorij ne prideš mimo vratarja

Na umetnost mečeš luč

Lahko bi bila bolj jasna

Je rekel tisti

Ki se je ustavil

………………….

………………….

jasna – tvoj glas je kot otožno čelo…

………………….

  • Share/Bookmark

u.Trinek 4/x

15.03.2008

˘˘˘˘˘˘˘˘˘˘˘

Raziskovanje zunanjega sveta ne more biti nikoli tako boleče in težko kot raziskovanje notranjega sveta.

˘˘˘˘˘˘˘˘˘˘˘

anubis, 2008

  • Share/Bookmark